Kendo je japonska borilna veščina, ki vključuje spopad z mečem. Razvoj kenda, kot ga poznamo danes, sega v obdobje okrog leta 1800, ko je bil izumljen prožen bambusov meč shinai, ki je omogočil varno urjenje japonskih vojščakov in nadomestil učenje s pravim mečem ali togim lesenim mečem. Danes je kendo najbolj popularna veščina na Japonskem, z 20 milijoni kendokami pa tudi zelo razširjen šport širom po svetu.
Razvoj kenda je zelo tesno povezan s tradicionalno japonsko zgodovino in kulturo, saj se je razvijal skozi dolga stoletja in v dejanskih spopadih na bojišču. Bojevniki, ki so se do konca 13. stoletja imenovali bushi in so služili princesi ter ljudem višjega stanu, so zaradi vojaške uspešnosti kmalu začeli varovati tudi širše ozemlje. Njihov položaj je sčasoma postal deden in tako prispeval k razvoju elitnega razreda profesionalnih bojevnikov. Njihove družine so postale klani, shuggo oz. stražarji pa so si pridobili ime samurai. Razvili so etični kodeks, osnovan na principih Konfucija in zen budizma, ki je postal znan kot bushido oz. pot bojevnika. Ta kodeks je vplival na vsak del njihovega življenja, glavna bit kodeksa pa je popolna predanost fevdalnemu gospodu, čast, stroga pravila učenja mečevanja in prefinjen način obnašanja. Del kodeksa predstavlja tudi znan samomor seppuku, ki naj bi bil izhod pred sovražnikovim zajetjem ali onečaščenjem. Ko je leta 1868 takratni cesar ukinil sistem stražarjev in privilegiran razred samurajev, se je do leta 1945 namesto samurai uporabljala beseda shizoku, tako da so bile samurajske družine še vedno nekako ločene od ostalih prebivalcev, njihovi nasledniki pa še danes uživajo med ljudmi veliko spoštovanje.
Eden izmed najbolj znanih japonskih mečevalcev je
verjetno Miyamoto Musashi, mojster mečevanja, slikar in kaligraf, ki
je živel od leta 1584 do
1645. Bil je ronin, samuraj brez gospodarja, razvil pa je
tudi svoj stil mečevanja z dvema mečema. Musashi naj bi bil tudi
avtor knjige »Gorin no sho« ali Knjige petih prstanov. Knjiga o
umetnosti mečevanja, ki predstavlja klasično delo japonske
literature, je razdeljena na 5 delov: zemlja, voda, ogenj, veter in
praznina, kar ustreza 5 elementom, ki naj bi po budističnem izročilu
sestavljali celotno vesolje. V vsakem delu je obravnavan en vidik
umetnosti mečevanja, spoznanja, ki jih je Musashi pridobil s svojimi
izkušnjami na bojišču, pa lahko uporabimo tudi na ostalih
življenjskih področjih.
Kendo tehnike z bokenom
Kihon Kendo Kata - Bokuto-ni-yoru Kendo Kihon-waza Keiko-ho: |
Nippon Kendo Kata: |
|
|
Osnovne kendo tehnike s shinajem v opremi
Ippon-Uchi no Waza:
Ni-San-Dan no Waza:
Harai-Waza:
|
Debana-Waza:
Uchi-Otoshi-Waza:
Suriage-Waza:
Kaeshi-Waza:
|
Nuki-Waza:
Katate-Waza:
Jodan-Waza:
Hiki-Waza:
|
Kirikaeshi (Uchikaeshi):
|
Uchikomi-geiko:
|
Ono-Ha-Itto-Ryu Kirikaeshi
|